Galerija projektov 2023
Srednješolci iz vse Evrope so skupaj z ESA postali detektivi eksoplanetov in s pomočjo podatkov satelita Cheops razkrili skrivnosti dveh eksoplanetov: KELT-3b in TOI-560c.
Oglejte si spodnje projekte.
GYBOŇÁCI
Gimnazija Boženy Němcové Hradec Králové - Královéhradecký Češka republika 14 let, 15 let 2 / 0
https://exoplanet-toi-560c.webnode.cz/
Povezava do videoposnetka Youtube:
https://www.youtube.com/watch?v=HpblR8EWYD8
TOI-560c
Opis projekta TOI-560c:
V prvem koraku smo analizirali podatke iz programa Allesfitter. Dobili smo histograme statistične verjetnosti vseh vrednosti parametrov določenega eksoplaneta in njegovo tranzitno svetlobno krivuljo. V naslednjem koraku smo morali določiti prostornino planetov. Tretjič smo izračunali razdaljo eksoplaneta od njegove zvezde. Izhajali smo iz danih podatkov in jo izračunali z uporabo tretjega Keplerjevega zakona. Nato smo morali oceniti, ali je na tem eksoplanetu mogoče življenje. V zadnjem koraku smo določili gostoto eksoplaneta in njegovo sestavo.
TOI-560c Rezultati in analiza
Prostornina eksoplaneta je bila 1479×1022 m3. Dobili smo orbito eksoplaneta okoli njegove zvezde. Ta traja 1 631 206,08 sekunde. S pomočjo tretjega Keplerjevega zakona smo izračunali, da je eksoplanetova oddaljenost od zvezde 0,12494 Au ali 1,869 089 459×1010 m. Na voljo smo imeli podatke o temperaturi. Ta znaša 225 +/- 15oC. Vprašanje je bilo, ali je na njej mogoče živeti. Naš odgovor je: "ne." Ugotovili smo, da je to trden planet in ima gostoto 2185 kg/m3. Iz tega smo sklepali, da je glavna sestavina površine na tem planetu najverjetneje kremen.
TOI-560c Sklepi
Izračunali smo osnovne podatke o eksoplanetu TOI-560c. Toda to je le lupina. Temperatura na primer ni enaka povsod na površini. Evropejci navajajo, da je tip tega eksoplaneta mini Neptun. Američani pa trdijo, da naj bi šlo za vrsto Super Zemlje. Pri tem se postavlja vprašanje, ali je na tem planetu vendarle mogoče življenje. Kako gosta je atmosfera tega planeta. Ali ni atmosfera primerna za življenje? Kolikšen je približni odstotek toplogrednih plinov? Na ta vprašanja verjetno še ne moremo odgovoriti.
Za poglobitev raziskav in znanja je treba zgraditi popolnejši matematični program, ki bo na podlagi posnetkov neposredno iz vesolja izračunal točno to, kar bomo od njega zahtevali. Slike iz vesolja bi posnela sonda, ki bi bila umetni satelit naše Zemlje. Na njej bi moral biti zelo zmogljiv teleskop, ki bi vse natančno prikazal. Vendar bi bilo treba to sondo nadzorovati. Lahko pa bi bila tudi lažja možnost, in sicer Webbov teleskop.
Poleg slik se je treba osredotočiti tudi na spektralno porazdelitev. Iz nje lahko razberemo veliko stvari, na primer sestavo ozračja. Predvsem pa je treba te raziskave izvajati redno, sicer ne bomo odkrili ničesar več.
Podporne datoteke:
